Skakalni klub

 

 

Obdobje SK Čaven, SK Vipa Predmeja in SK Predmeja – obdobje največjega razmaha  smučarskega športa – skokov in tekov na Gori (od leta 1970 do 1982) ter dopolnjen seznam od 1984 naprej

 

 

Podveh zimah brez organiziranega smučanja v smučarskem klubu je bila februarja 1971 ustanovna skupščina  SK 'Čaven Predmeja'. Za predsednika je bil izvoljen ing. Marjan Šavelj. Večina aktivnih članov je izhajala iz prejšnjega kluba – Gozdarja, delu v klubu pa so se pridružili še nekateri mlajši člani.

Organizacija dela v klubu je bila na dokaj visoki ravni, vendar so se pojavljali tudi določeni problemi. V prvih zimskih sezonah delovanja SK Čaven so se tekmovanj udeleževali predvsem na primorsko-notranjskem nivoju. V letu 1973 je imel klub že 43 članov. Iz poročila predsednika kluba Petra Česnika – za predsednika je bil izvoljen na redni letni skupščini kluba 23. 12. 1972, je razvidno, da je bilo premalo aktivnih članov. Večino dela so opravili le štirje člani. Skakalci so se udeležili prvih treningov na plastičnih skakalnicah na Mostecu pri Ljubljani. Poseben talent in prizadevno vadbo je izkazoval pionir Stanko Velikonja. Prvič je opozoril nase na tekmovanju v Mostecu, ko je kljub padcu zaradi predolgega skoka dosegel 10. mesto. Za obogatitev klubskega proračuna so poskrbeli kar sami z izdelavo in prodajo klubskih značk.

 

V sezoni 1972/73 so se že pokazali tekmovalni rezultati.

Stanko Velikonja je na državnem prvenstvu za starejše pionirje v Logatcu dosegel šesto mesto, Darinko Blaško in Franc Blaško pa sta na prvenstvu enakega ranga na 80-metrski skakalnici v Žibršah dosegla 36. in 39. mesto. Na tako veliki skakalnici nista nikoli trenirala, kaj šele tekmovala. Za takratne čase je bil to pravi podvig. Zares sta imela veliko korajže in poguma.

 

Spomladi leta 1973 je Tiho dolino obiskal ing. Lado Gorišek. Pripravil je načrte za povečanje 35-metrske skakalnice na 43-metrsko in izgradnjo nove, 20-metrske. Poprijeli so za delo in nove skakalnice so bile do zime dokončane. Največ dela so opravili Darinko Blaško, Franc Blaško, Marjan Polanc, Bogdan Velikonja ter Peter Česnik.

Izmed 32 skakalnih klubov v Sloveniji je SK Čaven po končani sezoni 1973/74 v skupnem seštevku zasedel 15. mesto. Dva člana kluba sta začela obiskovati tečaj za trenerja smučarskih skokov.

V avgustu 1974 je SSK Logatec predal namenu dve plastični skakalnici. Pogoji za trening na plastiki so se zaradi bližine Logatca bistveno izboljšali.

Sezono 1974/75 so začeli še bolj ambiciozno. Rezultati niso izostali. Stanko Velikonja je na državnem prvenstvu za mlajše mladince na Vlašiču v BiH dosegel sedmo mesto v skokih in tretje mesto v nordijski kombinaciji. Zaradi šolanja v Ljubljani in zagotavljanja boljših pogojev za treninge je Stanko postal član SSK Ilirija. Za njegove naslednje uspehe imata zelo velike zasluge trenerja SSK Ilirija, Andrej Tomin in Luka Koprivšek. Na upravnem odboru kluba je bil sprejet sklep, da se Stanku za nagrado za dosežene rezultate kupi nov kombinezon. Med mlajšimi skakalci je v tej sezoni izstopal Radovan Velikonja, na državnem prvenstvu za mlajše pionirje je dosegel 16. mesto.

 

Smučarji tekači so v tej sezoni dosegli nekaj lepih rezultatov. Na republiškem prvenstvu za pionirje na Pokljuki je bil Goran Likar 49., Rajko Velikonja 51. in Branko Velikonja 57.

Tekači so se udeležili tudi Trnovskega maratona, kjer je bil Peter Vidmar s časom točno 3 ure na 42 km 281. Mlajši tekači so v zimskih razmerah na smučeh nosili Titovo štafeto od Otlice skozi Trnovski gozd do Lokev.

To sezono so se Gorjani prvič udeležili memorialnega patruljnega teka v Dražgošah. Ekipo Teritorialne obrambe iz Ajdovščine so sestavljali večinoma Predmejčani; ekipa je dosegla osmo mesto.

 

V sezoni 1974/75 so predvsem najmlajši tekmovalci nastopali na tekmovanjih lige klasične kombinacije v notranjsko-primorski regiji. Pobudnika za vzpostavitev lige sta bila SK Čaven in SSK Logatec in o tem podpisala poseben sporazum. Cilj lige je bil vsako leto pridobiti sto cicibanov in pionirjev skakalcev in tekačev in jih vključiti v tovrstno tekmovanje. V skupni razvrstitvi je klub v tej sezoni dosegel deseto mesto v državi.

Zaradi širitve dejavnost kluba se je pojavila potreba po izgradnji lastnih prostorov. SGG Tolmin je za tovrstne potrebe klubu dodelil parcelo za postavitev brunarice. V septembru 1974 je bila kupljena brunarica za potrebe postavitve smučarskega doma na Rupi.

 

V sezoni 1975/76 je bila zaradi pomanjkanja snega v prejšnjih zimah odprtje nove 20 skakalnice. 29. 02. 1976 je bila v Tihi dolini velika meddruštvena tekma.

 

Rezultati domačih fantov so bili odlični in marsikateri si je izboljšal tekmovalni razred. Stanko Velikonja je kot mladinec ta dan z 44,5 m postavil nov rekord skakalnice – bil je drugi. Njegov rekord drži še danes. Zmagal je Viki Tršar iz Logatca. Na manjši skakalnici je bil najboljši Renato Blaško. Tudi on je zasedel drugo mesto. Med člani je z škarjastim slogom zmagal Marjan Polanc. Zakaj je Marjana neslo tako daleč, takrat še nismo vedeli. Znani švedski skakalec Jan Boklev danes velja za uveljavitelja škarjastega sloga, ki prinaša tako izvrstne daljave. Gorjani pa se tu lahko postavimo z Marjanom, ki je zagotovo prvi na svetu skakal v tem slogu. Ni kaj, tudi tu imamo primat!

 

 V začetku marca je na Lokvah potekalo tekmovanje v skokih in biatlonu za Pokal IX. korpusa. Za SK Čaven je nastopilo kar 22 tekmovalcev. Ekipno so Gorjani zmagali in pokal je romal na Predmejo. Po dolgih letih je zmaga spet pripadla Gorjanom. V biatlonu je bil Roman Blaško peti.

 

V notranjski smučarski ligi je bilo v tej zimi kar osem tekmovanj. V končni razvrstitvi v tem tekmovanju je bil med mlajšimi pionirji Renato Blaško drugi, med starejšimi pionirji Radovan Velikonja šesti, med mlajšimi mladinci Jožko Krapež drugi, Rajko Velikonja tretji in Goran Likar četrti,  med starejšimi mladinci pa je zmagal Roman Blaško.

Stanko Velikonja je bil v kategoriji mladincev po končani sezoni na skupnem 2. mestu. Stanko je nastopil na osmih tekmovanjih širom po Evropi. Z doseženimi rezultati si je dokončno zagotovil mesto v državni reprezentanci.

 

V skupni razvrstitvi po končani sezoni je SK Čaven zasedel sedmo mesto med 26-imi klubi v državi.

V klubu se je zaradi želje po izboljšanju tekmovalnih in organizacijskih rezultatov začela rojevati ideja o gradnji plastične skakalnice.

 

Poleti leta 1976 člani kluba niso počivali. Gradili so brunarico na Rupi in jo svojemu namenu predali že 28. novembra. Za postavitev so porabili 1233 ur dela. V sezoni 1976/77 je bilo eno najpomembnejših tekmovanj za državno prvenstvo v kombinaciji v Gorjah in na Pokljuki. Marjan Polanc je med člani zasedel peto mesto, Darinko Blaško je bil šesti. Na enakem prvenstvu za mlajše kategorije v Mrkopolju je Renato Blaško osvojil bronasto medaljo.

 

Jože Žonta je bil peti, Radovan Velikonja pa deveti. Na republiškem prvenstvu za starejše pionirje je prvič opozoril nase Igor Polanc. Zasedel je tretje mesto. V tej sezoni Stanko Velikonja zaradi poškodbe kolena ni tekmoval, vseeno pa je zaradi odličnih rezultatov  v prejšnji sezoni zadržal mesto v reprezentanci.

Na občnem zboru kluba 19. 06. 1977 je bil sprejet sklep o preimenovanju kluba v 'Smučarski klub Predmeja' – 'SK Predmeja'. Za predsednika kluba je bil ponovno izvoljen Peter Česnik. Nekaj časa je bila pokroviteljica kluba VIPA iz Ajdovščine, zato je klub nosil ime 'SK Vipa Predmeja'.

V poletnih mesecih leta 1977 so bila izvršena zemeljska dela in postavljeni stebri naleta nove 25-metrske skakalnice. Nabavljena je bila tudi plastična prevleka.

 

 

V sezoni 1977/78 so se skakalci SK Predmeja udeležili 33-ih tekmovanj na različnih nivojih. V klubu je bilo 59 članov, od tega je bilo aktivnih tekmovalcev v vseh kategorijah 19. Večletnega  marljivega in z rezultati uveljavljenega trenerja Marjana Polanca je zamenjal Danilo Pudgar. Z trenerskim delom je v zmanjšanem obsegu nadaljeval Darinko Blaško.

Stanko Velikonja je končal sezono na 7. mestu v skupni razvrstitvi. Njegov najodmevnejši nastop po poškodbi je bil na letalnici v Kulmu, kjer je zasedel 23. mesto. Na državnem prvenstvu je bil dvakrat deseti.

V poletnih mesecih so tekla dela pri dokončanju nove skakalnice. Skakalnico so pokrili s plastiko in s tem v mesecu avgustu opravili zaključna dela. Vsega skupaj je bilo opravljenih preko 3000 delovnih ur. Zaradi opravljenega dela in lepote objekta so bili na novo skakalnico zelo ponosni.

Pri gradnji skakalnice ima ogromno zaslug Viktor Polanc – Podgrivski. Takrat je bil predsednik krajevne skupnosti Predmeja. Poleg  organiziranja dela pa je sam opravil na skakalnici tudi največ delovnih ur.

 

03. 09. 1978 je bilo v Tihi dolini odprtje nove 25-metrske skakalnice, pokrite s plastično snovjo. Priprave na zimo so bile še kvalitetnejše.

 

Zima 1978/79 je pomenila prvi višek doseženih rezultatov za skakalce z Gore. Na poletih na letalnici v Obersdorfu je Stanko Velikonja dosegel izredno daljavo. S 154 metri je bil na Havana lestvici letalcev na 4. mestu. Na tednu poletov je osvojil skupno 15. mesto. Na republiškem prvenstvu je bil osmi, na državnem pa je osvojil šesto mesto na 90-metrski in deveto mesto na 70-metrski skakalnici. Po končani sezoni je bil četrti skakalec v državi.

Stalno mesto v mladinski državni reprezentanci si je z dobrimi rezultati zagotovil Igor Polanc.

Klub je na koncu sezone zasedel šesto mesto.

Tekači, predvsem Peter Likar in Roman Blaško, so z uspehom nastopili na kar desetih tekmovanjih. Peter Likar je na 50 km dolgi progi na Pokljuki  med 275 tekmovalci dosegel 11. mesto, Roman Blaško pa je bil 61.

 

 

V sezoni 1979/80  so se pojavili mlajši skakalci in se udeležili 24-ih tekmovanj. Po tekmovalnih rezultatih ta sezona pomeni vrhunec. Že jeseni so nastopili na republiškem prvenstvu za najmlajše. Dušan Prem je osvojil drugo mesto, njegov klubski tovariš ciciban Boštjan Likar je zmagal na meddruštveni tekmi za pokal Kranja. Dušan Prem se je izkazal s petim mestom v Banski Bystrici med mlajšimi pionirji.

Na republiškem prvenstvu za mlajše in starejše cicibane v Besnici pri Kranju je med najmlajšimi Boštjan Likar zasedel drugo, Leo Blaško pa četrto mesto. V starejši kategoriji je Primož Likar delil peto mesto.

Igor Polanc je treniral na največji, s plastiko pokriti skakalnici na svetu – na Češkem. Stanko Velikonja je nastopal na tekmovanjih za Svetovni pokal, na Vlašiču je kot najboljši reprezentant dosegel šesto mesto. Na poletih na letalnici v Vikersundu na Norveškem je bil 17.

Med najodmevnejšimi rezultati te sezone je vsekakor drugo mesto Igorja Polanca na državnem prvenstvu za mladince v Planici, na republiškem prvenstvu pa je zasedel sedmo mesto.

 

Na državnem prvenstvu v klasični kombinaciji v Planici je med starejšimi mladinci Jože Žonta dosegel tretje mesto, Renato Blaško pa je bil šesti med mlajšimi mladinci. Danilo Pudgar se je med člani uvrstil na peto mesto.

Stanko Velikonja je bil na republiškem prvenstvu v Planici na 90-metrski skakalnici peti, na državnem pa na isti skakalnici sedmi. Na tekmovanju za državno prvenstvo na 120-metrski skakalnici je bil po prvi seriji na drugem mestu, na koncu pa je zasedel peto mesto.

Na koncu sezone so zasedli 5. mesto v generalni razvrstitvi med 28-imi klubi v Sloveniji.

Zaradi lažje poškodbe, šolskih in družinskih obveznosti, je mnogo prezgodaj zaključil svojo tekmovalno kariero Stanko Velikonja.

Posebno pozornost pri smučarskih dosežkih zasluži Matjaž Polanc.

 

Treniral ga je njegov oče Marjan. Matjaž je bil na republiških prvenstvih v različnih starostnih kategorijah trikrat četrti, in sicer leta 1979, 1981 in 1983. Sedmo mesto je osvojil kot mlajši pionir leta 1982, deveti pa je bil leta 1978 še kot mlajši ciciban. Najboljši rezultat je dosegel z osvojitvijo drugega mesta v kategoriji starejših cicibanov – to je bilo leta 1980. Kot starejši pionir pa je leta 1984 v Kranju postal v klasični kombinaciji republiški prvak. Matjaž Polanc danes zelo uspešno nastopa na tekmovanjih v modernem telemarku. Na državnih prvenstvih se uvršča med petim in desetim mestom.

 

Tekači so tudi v  sezoni 1979/80  nastopali zelo uspešno. Na Lokvah je bilo tekmovanje za pokal IX. korpusa. Tekmovanj se je udeležilo več kot 450 tekmovalcev. Med pionirkami je v teku zmagala Elza Žonta, pred Andrejo Velikonja in sestro Lavro. Skakalci SK Predmeja so tudi na tej tekmi pobrali večino najboljših mest in tudi ekipno zmagali.

Na Predmeji je mladinska organizacija v sodelovanju z SK Predmeja organizirala nekaj množičnih smučarskih tekov. Leta 1980 je bil izveden I. smučarski tek 'Po poteh partizanske Predmeje'. Udeležba je bila dokaj številna. V poletnih mesecih leta 1981 je bilo na progah narejenih veliko zemeljskih in drugih del. Proga je potekala mimo spominskih obeležij iz druge svetovne vojne po vsej vasi. Prireditev je bila uvrščena v koledar SZS. Leta 1981 je bila pokrovitelj teka Po poteh partizanske Predmeje revija Mladina.

 

Leta 1981 je bila v aprilu mesecu tudi edina tekaška prireditev za memorial Janka Premrla – Vojka. Proga je bila speljana skozi Paradano na Lazno in nazaj na Predmejo. Zardi pomanjkanja snega in tehničnih problemov (teptalca prog) v naslednjih letih te prireditve niso bole več organizirane.

V opisanem obdobju so Predmejčani uspešno nastopali v ekipi TO Ajdovščina na tekmovanju patrulj vDražgošah. V hudi konkurenci so dosegli nekaj izvrstnih rezultatov. Najboljše je vsekakor 4. mesto med ekipami TO iz celotne države, leta 1978.

 

 

 

 

 

SEZNAM TEKMOVALCEV VSEH GENERACIJ do leta 1984

 

SKAKALCI:

 

1.	BENČINA Benjo - Benčincu	Otlica 11/a
2.	BIZJAK Branko - Sivški	Predmeja 73
3.	BIZJAK Dušan – s Hriba	Predmeja 148
4.	BIZJAK Jože - z Brega	Skrilje
5.	BIZJAK Jože – s Hriba	Predmeja 148
6.	BIZJAK Marjo - Štemču	Predmeja 52
7.	BLAŠKO Arsen – s Tihe doline	Predmeja 38/a
8.	BLAŠKO Cvetko - Firarju	Predmeja 38/a
9.	BLAŠKO Darinko - Blašku	Predmeja 118
10.	BLAŠKO Franc- Blašku	Nova Gorica
11.	BLAŠKO Leo - Blašku	Predmeja 118
12.	BLAŠKO Renato - Firarju	Predmeja 38/a
13.	BLAŠKO Vojko - Cuntuski	Predmeja 116
14.	BLAŠKO Zmago - s Tihe doline	Predmeja 38/a
15.	BOLČINA Zdravko - Ronarski	Črni vrh
16.	ČERNIGOJ Aleš – Bizjaški	Predmeja 51
17.	ČERNIGOJ Ciril - Ronarski	Predmeja 48
18.	ČERNIGOJ Jože – Kolenčuški	Predmeja 22
19.	ČERNIGOJ Metod - Ronarski	Predmeja 48
20.	ČERNIGOJ Mitja - Bizjaški	Predmeja 22
21.	ČESNIK Igor – z Vrh hriba	Plače
22.	ČESNIK Lucijan - Jurjev	Kal nad Kanalom 139
23.	ČIBEJ Gabrijel - Sideju	Predmeja 31
24.	ČIBEJ Marinko - Ernestov	Koper, Kvedrova 5
25.	ČIBEJ Uroš - Sideju	Predmeja 31
26.	IPAVEC Jože - Sinjevrški	Kovk (Sinji vrh)
27.	Jože (Pepku)	Idrija
28.	KOVAČ Leopold – učitelj na Predmeji	Ljubljana
29.	KOVŠCA Simon - Škratlnu	Gozd 28
30.	KRAPEŽ Alfonz - Porubanovc	Predmeja 72/a
31.	KRAPEŽ Alojz - z Vrh hriba	Ljubljana
32.	KRAPEŽ Branko - z Vrh hriba	Otlica 78
33.	KRAPEŽ Darko - Porubanovc	Predmeja 72/a
34.	KRAPEŽ Dušan - Polajnkn	Predmeja 124
35.	KRAPEŽ Franc - Žipanu	Predmeja 92
36.	KRAPEŽ Jože - Žipanu	Ajdovščina, Bevkova
37.	KRIVEC Damjan - Petrgavski	Otlica 95
38.	KRIVEC Sebastjan - Petrgavski	Otlica 95
39.	LIKAR Božidar -Jagruski	Predmeja 79
40.	LIKAR Boštjan -Jagruski	Predmeja 79
41.	LIKAR Goran - Grmuski	Ljubljana
42.	LIKAR Marjan - Šelu	Predmeja 6
43.	LIKAR Peter – s Sateh Lazu	Nova Gorica
44.	LIKAR Primož -Jagruski	Predmeja 79
45.	LIKAR Rajko - Jurjuski	Predmeja 83
46.	LIKAR Silvo - Zahribuski	Otlica 85
47.	PAGLAVEC Bojan - Zaklanški	Otlica
48.	PERGAR Marjan - Zogarjev	Predmeja 68
49.	PODGORNIK Mitjan - Blažev	Otlica 36/a
50.	POLANC Igor - Podgrivski	Predmeja 115
51.	POLANC Marjan - Pergarski	Predmeja 56/a
52.	POLANC Matjaž - Pergarski	Predmeja 56/a
53.	POLANC Mitja - Zaklanški	Otlica 40
54.	POLANC Viktor - Podgrivski	Predmeja 115
55.	PREM Dušan – z Jagruše	Otlica 54
56.	PUDGAR Danilo	Vipava
57.	RUŠT Dean	Gozd 1/a
58.	VELIKONJA Andreja - Madlčeva	Ljubljana, Reška ul. 5
59.	VELIKONJA Darinko - Bošnarjev	Predmeja 66
60.	VELIKONJA Emil - Mdlču	Predmeja 49
61.	VELIKONJA Ivan - Palirju	Predmeja
62.	VELIKONJA Ivan - Podgričerski	Predmeja 119
63.	VELIKONJA Ivan ml. - Kolovercu	Predmeja 104
64.	VELIKONJA Ivan st. - Kolovercu	Predmeja 104
65.	VELIKONJA Iztok - Mdlču	Predmeja 106
66.	VELIKONJA Marjan - Kolovercu	Nova Gorica, Rutarjeva 3/b
67.	VELIKONJA Radovan - Kugajski	Predmeja 101/a
68.	VELIKONJA Rajko - Mdlču	Nova Gorica, M. Štrukelj 7
69.	VELIKONJA Uroš - Mdlču	Predmeja 106
70.	VIDMAR Franc - Bevken	Otlica 9
71.	VIDMAR Veno - Osredkarski	Otlica
72.	ŽONTA Ivan - Vrhluknški	Predmeja 18
73.	ŽONTA Jože - Gidlu	Predmeja 60
74.	ŽONTA Zvonko - Breznarski	Predmeja 55
POKOJNI:
75.	KRAPEŽ Zmago
76.	LIKAR Peter - Grmuski
77.	PERGAR Franc - Zagrublški
78.	VELIKONJA Darko
79.	VIDMAR Jože
80.	KRAPEŽ Benjo - Lohajnarski
81.	VELIKONJA Stanko - Bevku
82.	ČRNIGOJ Ivan – Žgonov
TEKAČI:	BLAŠKO Roman – Bajtarski	Predmeja 21
83.	BRATINA Laura - Breznarska	Predmeja 90
84.	BRATINA Roman – Skriparski	Predmeja 90
85.	ČERNIGOJ Darjo – Bajtarski	Predmeja 25
86.	ČERNIGOJ Marjan - Bajtarski	Tolmin
87.	ČERNIGOJ Sergij - Bizjaški	Predmeja 51
88.	ČESNIK Alojz -Jurjev	Ajdovščina, IX. Korpusa
89.	ČIBEJ Teodor – s Hriba	Predmeja 146
90.	KRAPEŽ Anica - Firarjeva	Predmeja 72/a
91.	KRAPEŽ Suzana - Breznarska	Predmeja 55a
92.	LIKAR Marjetka - Vrhluknška	Predmeja 83
93.	LIKAR Zmaga - Vrhluknška	Otlica 51
94.	VELIKONJA Boža - Polancava	Predmeja 36
95.	VELIKONJA Branko - Bitiški	6. PPSV, Ajševica
96.	VELIKONJA Ivan -	Predmeja 7
97.	VELIKONJA Romana – s Korenine	Predmeja 34/a
98.	VIDIC Božo - Blašku	Predmeja 117
99.	VIDMAR Peter - s Korenine	Predmeja 29
100.	ŽONTA Anton - Vrhluknški	Predmeja 18
101.	ŽONTA Elza - Breznarska	Predmeja 55

 

 

DOPOLNJEN SEZNAM  TER DEL ZGODOVINE PO LETU 1984

 

102.          VELIKONJA MITJA – Bevku                               Predmeja 34

103.          ČERNIGOJ KRISTJAN – Ronarski                       Predmeja 48

104.          ŽONTA KLEMEN – Gidlu                                     Predmeja 60

105.          ŽVOKELJ MATEJ – Ronarski                               Ajdovščina

106.          BRATINA TADEJ – Tonišku                                 Otlica

 

 

V sezoni 1996/97 smo klubi s severne Primorske sklenili ustanoviti takoimenovani Primorski pokal. To je bil dogovor med takrat 6 aktivnimi klubi SK Predmeja, SSK Ponikve, SSK Livek, SK Drežnica, SK Log pod Mangartom ter SK Lokve. Tekmovanje ni štelo za pokal SZS je pa potekalo po pravilih in tekmovalnih propozicijah SZS.  Predvsem je bila povdarjena usmeritev k možnosti vključevanja otrok v skakalni šport ter kasneje se vključiti v tekmovanja SZS. Vsak klub je enkrat letno organiziral tekmovanje ki se je točkovalo. Zmagovalec je postal tisti ki je zbral največ točk. (Npr: WC PRAVILA).

Ker pa vsi klubi niso resno pristopili k delu in organizaciji tekmovanj je pokal deloval zgolj 4 leta do sezone 2000/01. Je pa pokal v teh letih iz klubov, ki so delovali profesionalno izluščil kar nekaj dobrih tekmovalcev in tekmovalk predvsem pa PONIKOVŠKEGA ŠAMPIONA Jako Hvala, ki je svoj krstni nastop na skakalnicah pričel prav na Predmeji.

Da bi v bodoče še kdaj na Primorskem zrasel kakšen šampion smo se v sezoni 2013/14 na Gori odločili na novih temeljih vstanoviti skakalni klub SK POK (Predmeja-Otlica,Kovk), ki je v aprilu že začel delovati. V klubu deluje kar nekaj bivših članov SK Predmeja ter uspešnih tekmovalcev ter drugih prebivalcev Gore, ki jih skoki veselijo. Trenutno imamo v klubu 6 aktivnih tekmovalcev, ki so se v poletni sezoni že pomerili na nekaterih tekmovanjih in dosegali lepe rezultate. Na pomoč so nam priskočili člani SK Logatec, ki so nam odstopil skakalnice za treninge na plastični masi, ter nekateri drugi klubi iz Slovenije, ki so nam dali določen del opreme, ki jo še nismo imeli.

 

V želji da bi bili Primorci še bolj uspešni upamo da se nam na naši poti pridruži še kakšen Primorski klub.